
Včeraj sem videl
čudež. Z neba je
padal zlat dež.
Kaplje svetlikajoče se
kot bisernate
strele, ki so švigale
z nebeške ogrlice.
Za trenutek je svet
brlel v nadzemni luči.
Potem se je nebo
stemnilo in vsakdanjik je
znova legel med drevesa.
Čudeži vedno trajajo
zgolj nekaj bežnih
trenutkov.
Potem se
vrata med svetovi
spet zaprejo.
Zvok kapelj
enega
trenutka.
Impresija, ki je v bistvu opis trenutka ( kot bi razlagal haiku) ;)
Lp L
Komentiranje je zaprto!