Dovolj je samo plesati
Tudi ko se čas lomi
med vdihom in izdihom.
Ko se kamen ustavi v zraku
in ga ovijejo meglice.
Dovolj je samo plesati:
topotati z nogami,
skočiti visoko,
s iztegnjenimi prsti
na rokah in nogah.
Vrteti se, vrteti,
dokler okvirji ne popadajo s sveta.
Violina joče,
tudi ko igra mazurko.
Iščem prave besede
za slovo.
Dihanja so samodejna zato se malo kdo sploh zmeni zanje,
toda še manj opazni so meddihi, ki so ključni,
no ker se že desetletja posvečam temu
procesu sem dojel, da s koncetracijo
na elektriko prane povečujem
voltažo zavesti.
Čestitke
za ples.
Tvoje slike so tako močne, da kar obnemim.
Kljub družbeni pohabi, še vedno imamo noge in roke, še vedno imamo ples. Čeprav violina, nad ubogimi življenji, tiho cvili, mi plešemo, se vrtimo in čakamo na odrešitev.
Cela pesem je slovo.
Čestitke.
lpb
Čitaoci ovakve poezije uvijek ponovno imaju razloga za DIVLJENJE!
Hvala!
lp
Hvala vsem za odzive. Dragoceni so mi. Lp, Polona.
Komentiranje je zaprto!