
S taščo ne govoriva več,
ker sem seveda jaz upropastila njenega sina -
dokler je živel pod njeno streho,
je vedno nosil polikane srajčke,
vse pesmice je znal na pamet,
pozdravljal je prodajalko v trgovini s čevlji,
strica pa je že pri treh letih prepričal, da zna brati,
ker si je zapomnil vse otroške knjigice.
Odkar je z mano
pa ništa ne valja -
preveč se je zredil ali pa je preveč shujšal,
preveč govori ali preveč molči,
dela preveč in hkrati premalo.
Seveda jo najbolj boli,
da je pozabil na kosti i krv prednikov,
ki so vendarle prečkali albansko gorovje,
da ne obeša več hrastovih vejic na balkon,
svečko pa prižge le, ko mu gre za nohte.
Takole pogubljen ne ve več,
ali je rep ili glava kuće,
v kateri že od vselitve nisva zamenjala pohištva,
štrleče vtičnice pa sva prekrila s kartonom,
saj čeprav sem Slovenka, nisem handywoman,
namesto, da bi vodila lastno podjetje,
kuham obare in prebiram trilerje na otroškem igrišču -
tudi to in še več bi mi očitala moja svekrva,
a z njo seveda ne govorim,
odkar sem izneverila
njenega sina.
He, res, blagor vsakemu, ki se odveže,
sicer smo vsi potomci, kdo je
sploh čigav?
pesniški subjek spregovori za mnoge snahe ali snaje :)
res mi je všeč, da si pustila orignialne besede, ki se uporabljajo v teh bojih, prevedene ne bi povedale toliko, smisel bi postal nesmisel :)
lpi
Hvala, Polona!
Svit, danes smo vsi, kar hočemo biti. Ampak to gre nekaterim v nos. :)
Hvala, draga Irena! Se mi je kar zdelo, da se bo še kakšna snaha našla v moji pripovedi. :))
Tudi mene je pesem prepričala. Strinjam se s smiselnostjo uporabe druge govorice, morda bi veljalo le dati njene besede v ležeči tisk (delovale bi tudi kot dobesedni navedki) - če želiš, popravi tako ...
Lp, Ana
Živjo, Ana!
Hvala za predlog. Tuje besede sem dala v ležeči tisk. Ostalo so bolj interpretacije navedkov. :)
Je tako v redu?
Pozdravi! **
Super je, čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!