Slovo
Z jabolkom
v slovo
in dvignjeno roko
ti pomaham
tam od daleč,
in stopam
čez polje
osatja, previdno
s krvavimi stopali:
Jaz, sin škratov in
palčkov, zveri
in boginj
velikank,
ki žrejo glave
očetov,
zveriženih
umetnikov
na jasi,
v nekem
drugem času,
majhnim in
okroglim,
ki pije
morje in
se krohota
na slamnato
terasasti
obali.
Slovo od vekomaj enako (jabolko pa to), skoraj odisejada ;) čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
