
pil je njene NE
ki niso zmogli zatresti glasilk
bolečino in nemoč
ki sta suvali
sram
ki je strupil kri
-------------
carski rez
ni ga dojila
niti pestovala
zapustila ga je
ležala je na tleh
s široko odprtimi očmi
ne ve zakaj so ga ganile
kot da bi to že tisočkrat naredil
jih je nežno
z enim potegom zaprl
držal jo je za roko
dokler niso prišli
vzel je dvojno dozo
--------------
prenošenost
porod sprožen z umetnimi popadki
bili so dnevi ko ga je imela skoraj rada
pogosteje je klela tiste mesece
zazidala jih je vase
in včasih si je verjela
da se niso zgodili
samomor ali nesrečen slučaj
ko je prišel
je imela že zaprte oči
hotel se jo je dotakniti
a ni zmogel
hlad je bil pretežak
čutil je nekaj
mogoče celo olajšanje
da je ni več
na njen grob ni več prišel
----------------------------
dolgo je rojevala
v dvomu
kako ga bo sprejela
ganila jo je nebogljenost
dojke so se polnile z mlekom
povedala mu je
za takšne pogovore ni pravega časa
bližina je pokala
težko si je odpustila
da ga je sovražila -
ko jo je sovražil
težko si je odpustil
da se je sovražil -
ko jo je sovražil
olajšanje je prišlo čez čas
z majhnimi nerodnimi besedami
ki so bile okrogle
Že dolgo nisem prebrala tako žalostne pesmi ... a tudi o grozoviti žalosti je treba peti ...
Komentiranje je zaprto!