KO POSVETIJO KRESNICE
Ko posvetijo kresnice,
vem, da je poletje;
si sezujem nogavice,
ležem v poljsko cvetje.
Bosa noga se dotika
zemlje, trave, rože ...
Zadrhtim od tega stika
in hvaležne kože.
Nekoč jih je bilo zelo veliko. Ko so se pojavile pod večer na travniku, so bile za nas otroke vedno nekaj posebnega. Radi smo jih opazovali, včasih tudi lovili in občudovali njihove lučke ... Obudila si mi spomin.
Prijeten utrinek dneva. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
