Še sedemnajsto osebo,

ki te pozna, vprašam,

če si poročena.

Za vsak slučaj,

če se je predhodnih

šestnajst zmotilo,

ko so rekli, da si.

​Če bi vsaj tolikokrat

preverjal tablo,

ko je profesorica kemije

nanjo cvilila

s kredo.

​

Lahko bi se zaposlil

v tvoji lekarni,

še preden bi oblekla

belo obleko

(ne mislim uniforme)

in mojemu sanjarjenju

nadela črnino.

Morda poznaš moža

že od vrtca,

morda je bila

zatreskanost na

tretji pogled,

ampak tako bi imel

vsaj majhne šanse,

da me opaziš.

​Ah, kako

ogabno sebičen sem.

Samo zato,

ker imaš nasmeh

za videospot

pocukranih pop komadov

iz devetdesetih,

pegico na veki

in ker sem malo potreben,

mi je žal,

da deluješ srečna.

Pa te sploh

ne poznam.

​

Tako zelo sebičen,

da je škoda,

da nisi ena izmed tistih

v dolgi koloni razočaranih žensk,

ki jamrajo,

da vedno izberejo

egoistične kretene.

​Tako bi imel

precej večje šanse.

Črni Kos