Pojedla sem krof.

Z marelično marmelado.

S senco očesa naslikam še enega ob gosjem peresu.

Na robu steklene mize.

S kremo v sredini in s čokolado preko ramen.

Obrnem se stran.

Proti parku.

Tam je postaven moški z brkami, ki mi niso všeč.

Ampak on je lep.

Pogled odmeva v šelestenju dreves.

Obstane.

In njegov gib se preko vrtnic pretoči vame.

Ne premaknem se.

Drhtim, saj so roke nežne in omahnem še preden je sled na mojih nogah.

Predrami me pisk čajnika in ura je pet.

Tuš, zobna pasta in popleskan obraz.

Bluza, hlače, mogoče nogavice, torbica.

Sovražim pomivanje posode vsako jutro, ko se vrnem iz službe.

Pobiranje umazanega perila, sesanje, prah, obešanje brisač.

In zopet urejanje knjig na policah in kuhanje zelenjavne juhe, ki je nihče ne mara.

Rada bi le v miru zaspala.

sheeba