Kaj če vse je res, težko je razumeti,
je vnaprej določeno
dobro, čeprav mora boleti.

Vrneš sam se k sebi,
ničesar ni, kar moral bi imeti,
ničesar ni, kar moral bi požreti.

Odpade z mene ves balast,
hrupa ni več, le tiha strast,
zavedanje, da sam imam oblast.

Sam, a nisem več nemočen,
čutim – del sem te prasile,
vem: materija je le odsev,
na nebu zame so vse vile.

Rok Leš