
Zbuja se jutro,
v katerem sem sama.
In najprej pomislim:
le kje si zdaj, mama?
Me vidiš od tam,
kjer zdaj je tvoj dom?
Veš, včasih preplavlja
me žalosten dvom ...
Pa vendar vsaj upam,
da vedno si z mano.
A kadar ta dvom
zareže mi v rano,
zajočem na glas:
»Pogrešam te, mama!«
Odkar si odšla,
sem sama. Le sama!
To jutro pošiljam
ti tja, kjer stanuješ,
en šopek cvetlic,
saj danes praznuješ!
Živjo,
Bom pa še jaz dodal šopek rož,
ker se spodobi za praznik, pa tudi za lepo pesem in lep spomin na mati,
ki je en najpopolnejših izrazov Univerzalne Matere.


zgornja cvetlica nima uradnega slovenskega imena; če prevedem iz angleščine
Modri mak. Raste visoko na Himalaji in jo je težko najti (jaz sem imel to srečo)
in je seveda zaščitena.
spodnja cvetlica pa je Plumerija ali frangipani (če kupuješ dišeče palčke naletiš na to ime).
Je ena najbolj prijetno dišečih rastlin, ki zraste v velikosti večjega grma ali manjšega drevesa.
bodi lepo RA.j.
Lepo pesem si napisala svoji mami. Mama je ena sama ...
Lp Tolminka
Komentiranje je zaprto!