I. Jutro

Budilka ne zvoni več,

temveč ukazuje.

Telefon vstane v dan,

še preden vzide sonce.

Na mizi stoji skodelica kave,

ki se ohlaja hitreje,

kot nastajajo novi načrti.

In prva molitev dneva je:

"Nimam časa."

II. Tempelj

Tempelj sodobnega človeka

nima zvonika.

Ima koledar.

Njegovi vitraži so zasloni,

njegove procesije so sestanki,

njegove sveče utripajo

v rdečih številkah rokov.

V njem verniki ponavljajo:

"Nimam časa."

"Nimam časa."

"Nimam časa."

III. Daritve

Otroku podarimo igračo,

namesto ure pogovora.

Prijatelju namenimo emotikon,

namesto obiska.

Staršem obljubimo:

»Ko bo malo mirneje.«

Leta tako padajo v ogenj,

kot drobne daritve bogu naglice.

IV. Tržnica

Na trgu se prodaja vse:

hitrejši internet,

hitrejši avto,

hitrejša hrana,

hitrejši spanec.

Le časa ni na nobeni stojnici.

Zato ga ljudje kupujemo

z lastnim življenjem.

V. Zrcalo

Nekega dne se človek ustavi.

Ne zato, ker bi hotel.

Zato, ker mora.

Bolezen, utrujenost, 

izguba, starost –

štirje tihi glasniki.

Takrat pogleda v zrcalo

in opazi realnost:

ni mi zmanjkalo časa,

le izgubil sem se v njem.

VI. Razodetje

Ura še vedno teče.

Drevo še vedno raste.

Ptica še vedno poje.

Nihče od njih ne govori:

"Nimam časa."

To govorimo le ljudje,

ki smo si sami:

iz minut zgradili prestol,

iz hitenja krono,

iz skrbi verigo.

Zato:

 Ne reci "Nimam časa."

Izberi trenutek,

zavej se diha,

poglej naokrog,

stopi korak dalje.

Čas je,

življenje tudi!

Ronja