DEŽ NE IZPERE VSEGA

Po jutranjem polžarjenju,
prsti so še lepljivi,
čepim pod bezgom;
Zrak je obtežen s premočnim vonjem
in z vlago.
Zrele jagode so obgrižene.
Slinavci so nenasitni.
tekne jim solata, paradižnik,
fižol, blitva, špinača, koprive,
polne so jih narcise in rabarbara.
Včasih imam slabo vest,
ker jih lovim z zadovoljstvom
in ...
Sestra znanke iz španskih prišlekov
dela sirup;
sistem smrekovih vršičkov.
Daj no, saj ne verjameš v to?!


Gosti, sivi oblaki
so zasidrani na nebu.
Tisti zoprnež, ki sem se ga bala,
je govoril, da bodo padli dol,
če ne bom ubogala;
vedno me je uščipnil v lice
in prinesel bonbone,
ki sem jih razdelila drugim.

 

Pod pokrovom oblakov
postaja temno
in preden se zmigam,
se ulije.
Olajšanje.
Na balkonu si brišem lase.

 

Krave in konji se pasejo dalje.
Zavidala bi jim,
a se spomnim,
kako bodo končali.

 

A koliko je tistih,
ki jim lahko zavidajo?!

nada pecavar

Ronja

Poslano:
30. 05. 2026 ob 17:33

Res je 

in solze tudi ne ...

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
05. 06. 2026 ob 11:51
Spremenjeno:
05. 06. 2026 ob 11:52

Temni oblaki, za katere sicer vemo, da jih vedno odnese, hkrati pa že od otroštva vemo tudi, da se vedno znova vrnejo z vso svojo težo, ki pa nima namena niti moči, da izpere. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š. 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 30. 05. 2026 ob 14:38
  • Prebrano 83 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!