
Po jutranjem polžarjenju,
prsti so še lepljivi,
čepim pod bezgom;
Zrak je obtežen s premočnim vonjem
in z vlago.
Zrele jagode so obgrižene.
Slinavci so nenasitni.
tekne jim solata, paradižnik,
fižol, blitva, špinača, koprive,
polne so jih narcise in rabarbara.
Včasih imam slabo vest,
ker jih lovim z zadovoljstvom
in ...
Sestra znanke iz španskih prišlekov
dela sirup;
sistem smrekovih vršičkov.
Daj no, saj ne verjameš v to?!
Gosti, sivi oblaki
so zasidrani na nebu.
Tisti zoprnež, ki sem se ga bala,
je govoril, da bodo padli dol,
če ne bom ubogala;
vedno me je uščipnil v lice
in prinesel bonbone,
ki sem jih razdelila drugim.
Pod pokrovom oblakov
postaja temno
in preden se zmigam,
se ulije.
Olajšanje.
Na balkonu si brišem lase.
Krave in konji se pasejo dalje.
Zavidala bi jim,
a se spomnim,
kako bodo končali.
A koliko je tistih,
ki jim lahko zavidajo?!
Temni oblaki, za katere sicer vemo, da jih vedno odnese, hkrati pa že od otroštva vemo tudi, da se vedno znova vrnejo z vso svojo težo, ki pa nima namena niti moči, da izpere. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!