V vrtu zraven hiše
raste tvoja roža.
Tebe ni več z mano;
ona me zdaj boža.

Žarek sreče zvabi
vsak dan mi v srce.
Da ima me rada,
s cvetjem mi pove.

Z njo se pogovarjam,
kot s teboj nekoč.
Ko za tabo jočem,
to mi je v pomoč.

Kadar veter piha,
milo zašumi,
in tedaj pomislim:
tukaj, v njej si ti.

Katarina Ambrož