jutro je

lepa ura

božjega miru

ko vse še spi

in sva sama

jaz in žvrgoleči kos

ni drugega obiskovalca

le črni vran me opominja

resničnost

hrup se zbuja

življenje steče s soncem

nov krog pozabe

meni do večera

luč je nositi

pripraviti pogrinjek

večnih slik

tihožitja

ki srce ozdravi

miko