Pod posteljo v kotu
sem našel štiri copatke,
prašne, mehke, stare
kot pozabljene igračke.

Prvega je kuža grizljal,
da ves je bil scefran,
drugi je miškam dišal,
pa je bil ves prežvečen
preden je bil vržen stran.

Tretji je šel na vrt,
po travi je skakal,
četrti pa pri krtu
v rovu na kosilo čakal.

Vsak copatek nekaj ve,
vsak ima spomin,
nekoč so bili najlepši
v trgovini sredi vitrin.

In ko so prišli v dom,
so greli male noge,
zdaj pa pod posteljo sanjajo
svoje stare poti in zgodbe.

Tomaž Jevšenak