UKLETI POET

Utrujen sem
Že dolgo ne pišem poezije
ne berem novic
Pred menoj prazen kozarec
Šele zdaj čutim okus hmelja
in se vprašam
je tista grenkost grenkost življenja
Na mizi ni le prazen kozrec
Moj vonj se je zlepil z lesom
Vsak dan jaz in pes
sva tu na istem vogalu
Pogled na trg in na čevlje
ki zmeraj enako zvenijo
Zrem v lesketajoči se kamniti prod
Zjutraj je deževalo
Na trgu vsak dan isto
isti ljudje gredo mimo
z istim pogledom brezupa
Vse je zaman
Edino kar me zmeraj pritegne
in še bolj v prsih zategne
je tisti hrup BMW motorja in
bleščeči nasmeh plehpičke ko ga zajaha

Še en kozarec prosim

Ljubica Ribić