Slika se odlično zaključi (seveda tudi zamisel), ampak prvi verz je neskončno daleč od haikuja, drugi se mu približa, zadnji pa kljub neskončno dobri sliki, ne more prvih dveh rešiti ...

Saj mi je že neskončno žal, če sem (bil) prestrog, ampak besede "prekrasen" pa v haikuju ne morem "sprejeti". Je pa velika škoda, če ne bi iz tega nastal haiku. 

Milan Ž. - Jošt Š. 

negiben metulj

rdeče črna krila

razprostrta v smrt 

na tleh balkona

rdeče črna krila

razprostrta v smrt

Je katera varianta dostojna haikuja?  Meni se zdi prva boljša, a čakam na tvoj odziv, da popravim

Zamenjala sem vrstni red barv, ker je bil v bistvu temno rdeč metulj s črnimi obrobami - vam, da to ni bistveno, ampak vseeno.

Hvala za trud - ta oblika mi je zelo ljuba, ampak na ti pa ne bova nikoli, zato so mi vse pripombe več kot dobrodošle, pozdrave Nada

Ja, prvi mi je morda bolj všeč. Tudi zaradi povezave med "negibnostjo" in "smrtjo". Fino je, če zadnji verz strne vsebino, pa se ob tem spne tudi s prvim verzom. Je pa tudi drugi zelo dober.

Besede: lep, čudovit, grd, ..., niso primerne, ker sliko s tem ne opišemo konkretno.  Lepoto in podobne opise moramo prepoznati iz besedila. 

Milan Ž. - Jošt Š.

Popravila v prvo varianto, nekaj sem se naučila - bomo videli, če bom tudi upoštevala, hvala, pozdrave Nadqa

Zanimivo je koliko pomenov ima lahko metulj (ali barva metulja). V nekaterih kulturah  bel metulj povezujejo s smrtjo, v drugih črnega. Tudi v tem haikuju se krila razpenjajo v občutenje čisto nekaj drugega od tega, kar sicer občutimo, ko metulje opazujemo. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.