
oblikovali so jo po kalupu
naučili so jo igrati igro
človek ne jezi se
postavili so jo v odrasli svet
tekmovanja
poslušno je sprejemala
navodila in pravila
pričakovali so
da se bo zlila z odtenki okolice
in se odpovedala svojim barvam
izbrala je drugače
postavila se je v otroški svet
raziskovanja
na novo je začela odkrivati sebe
v sanjah je videvala
skrivnostno ključavnico
želela je najti ključ
leta so minevala
iskala je in se poigravala
z besedami zvoki in barvami
v svojem svetu je uživala
čas in prostor sta se širila
rojevale so se
zgodbe pesmi in slike
nekega dne se je v sanjah videla
kako hodi proti ključavnici
močan zvok jo je začel prebujati
dojela je da je ona sama ključ
zaslišala je svojo notranjo melodijo
sledil je uvid da ni le figura
in da je del nečesa večjega
zdaj ve da je več kot telo
ve zakaj je tu
trka na vratca tvojega srčnega tabernaklja
čas je da staro igro zamenjamo z novo
ČLOVEK OSRČI SE
Pravzaprav se lahko ob tej pesmi zamislimo in vprašamo, kaj izgubljajo drugi z vsemi našimi nasveti ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!