Pisanje Ne popisujem lista zato, da bi bil zanimiv. Popisujem ga zato, ker nekaj v men noče ostati nemo. Bralca ne pritegne popolnost. Pritegne resnica, ki diha med vrsticami. Nekdo se prepozna v enem stavku, drug v eni sami besedi, tretji v tišini med njima. Razmišljanja na papirju niso samo razmišljanja. So sled človeka. Utrip. Dokaz, da je nekdo nekaj čutil, opazil, razumel drugače. Beseda pa… Beseda res nosi tisoč in en pomen. Zato ni pomembno le, kaj napišem, ampak iz katerega kraja v sebi pride. Ista beseda lahko: rani, ozdravi, zapre vrata ali človeka reši samote. Zato dobre vrstice ne nastanejo samo iz znanja jezika. Nastanejo, ko beseda pade na pravo mesto kot kaplja dežja na žejo. In včasih je dovolj čisto preprost stavek: Danes sem sedela ob oknu in prvič opazila, kako osamljen je veter. Jaz ne iščem lepih besed zaradi lepote, ampak pomen pod njimi. IVANKA

Ivanka