Nisem vedel
da so pogrebi lepi
ko te stresejo
v brezno brez dna
in ko se stare ženičke
smrkajo v robce
ko povorka brezdušnih
mrhovinarjev potuje
proti spominu
ko se jata brezdušnih dedičev
obleče v drese kraguljev
ko župnik odmoli
svojo predolgo molitev
ko lopata
po zemlji zapoje svojo
mrtvaško pesem
nisem vedel
da so pogrebi lepi
ko gurmani
koljejo sedmino
ko kisli nasmeški
zamenjajo usta
ko črnina odgrne zavese
in lažno sočustvovanje
zamenja krohot
in ko končno vse utihne
nekdo vendarle izusti
» ja imel je lep pogreb«

ja res nisem vedel
da so lahko pogrebi lepi.

Joakim