
Leteli smo
Visoko
Tri tisoč metrov
Nad tlemi
V avionu
Po dolgem času
Ko smo preleteli
Morja in Zemljo
Se je bližal
Čas pristanka
Pilot sporoči
Da se približujemo
Našemu cilju
In vsi potniki
Smo naredili napako
Namesto ploskanja
Kar je ponavadi bonton
In zahvala pilotu
Smo kot neotesane
Duše bili tiho
Bil je še čas
Da smo se lahko
Še dvignili
In pilot je dvignil
Letalo blizu
Štiri tisoč metrov
Nad tlemi
Naenkrat nas je začelo
Zelo zebsti
Stevardese so bile zaposlene
Z dekami da smo se zamotali
Od mraza
In trajalo je
Drgetali smo
A še vedno
Nihče ni ploskal
Vedela sem
Da smo naredili napako
Kriva sem bila ker vsaj
Jaz nisem ploskala
Ampak ali bi en plosk
Preglasil drugo tišino
Pa saj tudi v avtu
Ne ploskamo
Ko se pripeljemo
Na cilj
Mogoče tudi zato
Ker vse naše odločitve
In cilji ki si jih zadamo
Niso ravno dobri za nas
Pa vseeno hočemo
Do njega
Je človek tisti
Ki včasih zmoti svoj mir
Zato da uveljavi
Svojo trmo
Matej dober dan
Odkrito, tak je prišlo...Ampak
Zapolnala sem si ker sem kr
Drgetala od mraza, zato sem
To napisala. Drugače se
Bolano bojim višine in
Globine.
Želim Ti LEPI dan in
vse dobro,Irena
Komentiranje je zaprto!