Mraz

Leteli smo

Visoko

Tri tisoč metrov

Nad tlemi

V avionu

 

Po dolgem času

Ko smo preleteli

Morja in Zemljo

Se je bližal

Čas pristanka

 

Pilot sporoči

Da se približujemo

Našemu cilju

 

In vsi potniki

Smo naredili napako

Namesto ploskanja

Kar je ponavadi bonton

In zahvala pilotu

Smo kot neotesane

Duše bili tiho

 

Bil je še čas

Da smo se lahko

Še dvignili

In pilot je dvignil

Letalo blizu

Štiri tisoč metrov

Nad tlemi

 

Naenkrat nas je začelo

Zelo zebsti

Stevardese so bile zaposlene

Z dekami da smo se zamotali

Od mraza

In trajalo je

Drgetali smo

A še vedno

Nihče ni ploskal

 

Vedela sem

Da smo naredili napako

Kriva sem bila ker vsaj

Jaz nisem ploskala

Ampak ali bi en plosk

Preglasil drugo tišino

 

Pa saj tudi v avtu

Ne ploskamo

Ko se pripeljemo

Na cilj

Mogoče tudi zato

Ker vse naše odločitve

In cilji ki si jih zadamo

Niso ravno dobri za nas

Pa vseeno hočemo

Do njega

 

Je človek tisti

Ki včasih zmoti svoj mir

Zato da uveljavi

Svojo trmo

 

 

 

 

 

 

 

IŽ-lev

Matej Krevs

Poslano:
23. 05. 2026 ob 13:26

Nikoli bil na avijoni, a se res ploska

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
23. 05. 2026 ob 14:09

Matej dober dan

Odkrito, tak je prišlo...Ampak

Zapolnala sem si ker sem kr

Drgetala od mraza, zato sem

To napisala. Drugače se 

Bolano bojim višine in 

Globine. 

Želim Ti LEPI dan in 

vse dobro,Irena

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
23. 05. 2026 ob 15:07

Matej, JA.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 22. 05. 2026 ob 06:10
  • Prebrano 95 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!