
Ko boš kdaj jeseni videla meglice
lebdeče nad hladnim poljem
vedi, da sem to jaz,
diham čisto tiho tiho,
nimam nobenih želja,
samo to vem,
da sem nekoč imel boleč spomin.
Zemlja je topla samo tam, kjer ti hodiš.
Ni kaj: tankočuten, blag izpev poeta Gregorja, prihajajoč tam nekje spod prsnice, katerega glaske lepo vzvalove in se te mehko dotaknejo ...
S prijaznim pozdravom,
Sašo
že takoj prvi dve vrstici (v povezavi s tretjo)
sta me zadeli
kakor ......ne morem opisati
Prijazen pozdrav Rajko
Hvala, Sašo, Rajko in Marija.
Lirika, ki nevsiljivo pove vse.
Lp L
Komentiranje je zaprto!