ne vem več, kako se piše
danes me je svinčnik ugriznil
naravnost v palec
kot majhen volk z grafitnimi zobmi
rekel sem mu oprosti
ker sem si to mogoče zaslužil
papirji v moji sobi se kar množijo
kot mrtve ribe v sanjah o tušu
gledajo me s svojimi belimi očmi
in čakajo, da bodo besede zlezle nanje
ampak besede se zdaj skrivajo v stenah
žrejo izolacijo
postajajo debele in električne
včasih odprem knjige
samo zato, da jih slišim dihati
mestna knjižnica je pokopališče z boljšo razsvetljavo
vsi pisatelji so pokopani s hrbti navzgor
njihovi stavki ropotajo pod zemljo
kot kovanci v žepu bolnega dečka
včasih sem pisal ves čas
po prtičkih
po kolenih
po zarošenih avtomobilskih šipah
enkrat sem napisal tako žalostno pesem
da me je luna spremljala domov kot potepuški pes
zdaj vsak stavek šepa
pisalni stroj v moji glavi ima v sebi ptičje okostje
njegova drobna rebra zatikajo tipke
klik klik klik
nič
mama pravi, da bi moral več ven
ampak zunaj tavajo vse nedokončane zgodbe
brez kože na sebi
sinoči sem sanjal
da sem pogoltnil slovar
in se zbudil nem
mislim, da v mojih zvezkih zdaj živijo pajki
zelo izobraženi pajki
pletejo čudovite odstavke
in mi nikoli ne pokažejo kako
mislim, da je pisanje mogoče samo
učenje, kako samega sebe tiho strašiti
ali pa mogoče sam postajam knjiga
ki se počasi zapira za vedno
medtem ko nihče ne opazi
razen prahu
Ugotavljam ( kako pretenciozno, naj mi bo oproščeno...), da so tvoje pesmi v tem obdobju, odkar te berem, doživele kvantni preskok v območje nadrealizma. Bravo. Pozdrav.
da sem pogoltnil slovar
in se zbudil nem
.jpg "Nada")
Vsaka vrstica je iskrica! In na koncu: res smo vsi kot nekakšna knjiga!
En Ris; ja in ne. Zmeraj sem pisal absurde, tak al drugače. Nikol pa nočem obstat v enem in istem okvirju mentalitete in pisat ene in iste stvari. Literatura mora dihat :).
Hvala vsem za branje in konplemente.
Take care. And if you can't take care - take money. :d
Ni vidt da bi bilo tisto kar pišeš na konc
zlo dobr ti gre
... ker to kar berem je kul.
Marija
Nea vem, triglav. Napisal sm preko 5,000 pesmi, tri romane in nevem kolko muzike. Prilezel pa nikamor :d. Počasi ti začne zmanjkovati ... nuje. :D
Ja, glej, rdeča nit vodi celo do Prešerna, piše:
»Slep je, kdor se s petjem ukvarja,
Kranjec moj mu osle kaže …«
Mogoče pa kdaj, kaj pa veš
... bo ko bo :D
Iz prahu se dvigamo, v prah padamo - v polnost sledi besed, verzov, v knjige. Nato lahko prah prekrije le še zunanjost - samo o tem lahko odločajo drugi. Odlično! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
