Sončni dotik Ko sončni žarki pobožajo človeško kožo, se rodi nepopisna toplina, ki jo pogrešamo šele, ko je ni. Takrat se spomnimo na tiste trenutke, ko je svet dihal z nami, ko ni bilo potrebe po besedah. Toplina, kot objem brez rok, kot pogled, ki ostane, tudi ko zapremo oči. In znova čakamo na žarek, na novo jutro, na stik, ki prebudi tisto, kar v nas še gori. Ivanka

Ivanka