vstopajo povsem brez sramu

v moj krhek prostor

ki ga branim z držo

in z balonom v roki

ob tem pa se vrtijo

hitro in še hitreje

kot da vedo

da mi je na vrtiljakih slabo

še dobro

da mi uspeva odskočiti

in vedno se nekako ujamem

čeprav ob tem podrem

pravkar zložen stolp

ki sem ga skrbno gradil

iz nuje in precej vestno

ravno za tak slučaj

tako se mi utrne misel

da je smisel prav v iskanju smisla

čeprav sem še nedavno verjel

da sem ga že našel

in takrat sem jo goreče objel

vso rosno in dehtečo

rožnato in tlečo

dokler nisva šla na vrtiljak

igorj