
popokana koža
in brezčuten pogled
na mlado drevo
mi razločno zarišeta
neznosno odsotnost
tistega sebe
ki ga imam sicer najraje
kjer ni zapadlih obrokov
in pokrpanih noči
le rahlo valujoč rob senčnika
spodaj pa napol zaprte oči
sloneče na zabrisanem ozadju
ki ga ukrivlja puhteči zrak
Komentiranje je zaprto!