Polžek zjutraj odpre oči,
komaj vstane – že se mu mudi.
Na vrt mora po liste solate
potem pa še nekam po polžje copate.

Ampak vse to je predaleč,
ne ve, če zmogel bo pravočasno,
preden ga z neba vrana opazi
ter ga povabi na večerjo pri njej doma.

Zato se domisli in to tudi naredi:
kot spreten polžji mizar in mehanik
na desko kolesa privije
in že oddrvi na rolki –
kot pravi polžji dirkač.

Tomaž Jevšenak