Škrat
Čeprav trdi,
da je brezdomec,
v meni živi škrat.
Nadležen, vzvišen pametnjakovič,
ki sploh ne plačuje najemnine.
Pravi svetovljan.
Bil je že na Škotskem,
po poteh Williama Wallaca
in v Tokiu,
po poteh samurajev.
Vmes je izdal tri
pesniške zbirke,
dva distopična romana
in pravljico za otroke,
ki ozavešča o smrti.
Prijavil se je na tečaj
naprednega šaha,
naučil note za igranje Erika Satieja,
bil na koncertu Boba Dylana,
kupil najdražjo ploščo
Zabranjenog pušenja.
Naučil se je močnega
servisa pri tenisu,
francoščine za filme Bridget Bardot
brez podnapisov,
ne romantizira trpljenja,
prebral je opus Dostojevskega,
si oprostil mladostniške napake.
Postal je gledališki igralec
za komedije in drame,
se dal dol s Katarino Čas,
postal veterinar,
lovil ribe zgodaj zjutraj v Dalmaciji
in v Ekvadorju
opazoval ptice.
Šteje kalorije in omega tri,
balkon mu krasi teleskop,
udeležil se je ayahuasce,
oprostil je napake drugih
iz njegove mladosti.
Kljub vsemu trdi,
da nikamor ne more
in nič ne počne.
Na živce mi gre,
naj spizdi.
Ampak mu ne odprem,
ko mi vztrajno trka
na vest.
...in dokončno sem doumel,
da mi razen sebe, ni treba
premagati nikogar.
.jpg "Nada")
Črni Kos
Odlično napisano.
Lepi dan ti želim,Irena
Prebujamo neke vrste ambicioznost, s katero postanemo sami sebi tuji, pa vendar se morda zapiramo vase, ker se ne želimo zapreti pred svetom, ki smo ga okusili. S tiste naše "škratove" pozicije pa so lahko perspektive tudi čisto drugačne. V vsem tem je potem nagib k popolnosti (poezije). Čestike!
Milan Ž. - Jošt Š.
Tale škrat je pa dinamični kreativec oz. vzvišeni pametnjakovič ha ha :D
Odlična pesem! Kaj vse nas žene, da bi počeli, postali, raziskovali najrazličnejše verzije samih sebe in tega čudovitega sveta.
Pozdravček!
Kamena Strela
Komentiranje je zaprto!
