
Na zidu visi bela keramična posoda,
z drobnim modrim vzorcem.
Na levem robu je okrušena.
lagala sem ti
bog me ni izdal
in za vedno sem opravila z njim
Dvignem pokrov ...
previdno ga spustim za sabo;
ko se neham hahljati,
me preplavi gostota tišine.
Drobni kristali pikljajo.
Na jeziku ostaja okus soli.
grobe ki si jo posula po kuhanem krompirju
in mojih lačnih očeh
Brbotanje mleka,
ki počasi vre na robu štedilnika.
del smetane si dala v belo kavo z divko
ki si jo naredila zame
Švistanje kôs in moški pot;
pod jablano si razgrnila polikan karirast prt.
razvezani jeziki so se kotalili po pokošeni travi
z dvoumnostjo ki me je begala
Nagrbančena skorja dopoldneva.
hrapavost utrjenih dlani
ki so redko božale
je zgovorna
Navdušilo me je to prehajanje med predmeti, osebami, prostori, dejanji, časi, ...
Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Sem se pa "zapletel" pri branju besede "kos"; mislim, da bi bilo tu potrebno zapisati naglas: kôs.
Verjetno bi bilo dobro - ali lahko to ti dodaš? Hvala in pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!