
Gib skozi prostor,
v sekundi eoni žive,
kje si ti in kje sem,
kjer si, tam sem jaz.
Potočki žuborijo,
da šepet vmes molči,
in šele ko vse utihne,
spregovorim.
Odtrgan cvet ne pada,
zajadra med oblake;
celo še višje vleče ga
nevidna sila.
Če so dovolj vzvišene,
tvoje misli obrodijo
užiten plod, hitro
k Njem te napotijo.
Nad meglice v grapah,
po zaspanih dolih izgubljenih,
med vršace* kremenite, (* glej komentar)
ki poljubljajo oblake.
Tvoj trud ne bo zaman,
ker odondod te spremlja
budno, skrbno, vedno,
Zakon, ki te je ustvaril.
Z radostnim “obrazom”
se bo potopil* nekoliko ( sestopil v; princip avatarja)
v lastno čarovnijo, zavesti ( lahko tudi zavestno )
nižjim bitjem na pomoč.
Da srečala se bosta
kot stara znanca,
prijatelja nesmrtna,
ravno na pol poti...
... ravno na pol poti.
meglice v grapah; ustreza sferi čutov
po zaspanih dolih; ustreza jalovosti umovanja
vršaci kremeniti; ustreza višavam čistega razuma
smisel celotne pesmi je v poudarku na nujnosti
stalnega duhovnega prizadevanja (dvigovanja zavesti),
ki pa še vedno za uresničenje potrebuje Milost Najvišjega
( navidezni spust v področje omejitev )
Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Razumio sam potrebu čišćenja od taloga. A talog je već toliko dubok da se čini nemogućim snaći se, probuditi se i osvijestiti se u sebi, osloboditi se... Borba je neminovnost, put na kojem se pada i ustaje. Pada i - U S T A J E...
lpm
Hvala za "zeleno pesem", ki daje navdih, da se človek dvigne v dobroti.
Mirko in Nada , zelo me bodri, da mislimo sorodno.
zato lep dan še naprej obema in še komu tam okoli
RA.j.
Komentiranje je zaprto!