SANJAJ, SRCE
vstajam z njeno ruto, zalepljeno na moje boke,
na popek mojih dni. z obrito glavo pokleknem
pred očesom, pred budnostjo kosti, ki žvenketajo
kot minute pred ciljem. srce, spreglej!
hodim s predpasnikom na glavi, na zametku
tujega večera. z mokrim palcem obračam čas
na koledarju, v brenčečem kotlu, v katerem
odmeva moja zadnja večerja. srce, ukaži!
zaspim z njegovim vonjem, zastalim na ramenih
sna, v zibeli nasmeha. kot trepetlika se zvijam,
kot zarodek lebdim z razcefrano odejo med
prsti, med letečimi mravljami. sanjaj, srce!
Ko zna, možda sam nekako, nekim fluidnim dodirom to otkrio, ili se (uvjetno rečeno) čudesnom intuicijom mnogo što otkriva.
Srdačno,
mp
Čestitke k pesmi (pre)živetja,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
