
Stare hišne duri
pod hrastom,
nekdo v izbi kuri,
za grmom
igra na svoje gosli,
na stopnicah
s čudovitim glasom
tudi uspavanko zapoje.
Vsak večer
škratek
iz rudnika odvleče
nov zlat kovanec sreče.
Dene ga v kovinski lonec
in zjutraj ga
pod mavrico odvleče.
Žena škratku vsakič
novo mu pogačo speče.
Čaj natočita si
v skodelice, kipeče,
da za njiju sonce
bo kanilo nekaj sreče.
Zelo lepo napisana pesem o škratku. Užitek jo je bilo prebrat. :)
Tudi meni je všeč, le v zadnji kitici je nekaj slovničnih napak - če želiš, popravi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!