
Dež je,
težke debele kaplje padajo
na moj obraz in telo,
z njega spirajo posušeno sol
in mehčajo roževinasto površino.
Kar naj dežuje,
kar naj pere mojo fasado,
široko bom odprla oči in usta,
da me bo dež opral
tudi od znotraj.
Še naj dežuje,
naj se zliva čez misli,
po zapletenih hodnikih spomina
do zaklenjenih predalov
s skrivnimi željami.
Naj dežuje,
dolgo in dovolj globoko.
Ne kliči vesoljnega potopa ! ;-)
No, ali pa vseeno kar daj,
bodisi da svet po zaslugi "voditeljev"
postaja neprimeren kraj za življenje
Bogu všečnih ljudi.
Naj odplakne to nesnago, potem ga pa na novo naselimo.
RA.j.
Najbolje, z vsemi bobni in ostalim....
Hvala za branje.
Lilijana
Čestitke k pesmi očiščenja,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!