Školjkica majhna, povej mi na glas,
kakšne skrivnosti skrivaš za nas!
Zapoj mi kot piš nežnega vetra,
kot da na valček plešeš tik ob obrežju.

V tebi slišim morje, ki se smeji,
in majhne ribice, ki lovijo mehurčke.
Prinesi mi vonj po soli in vetru,
ko stojim ob peščenem mestu.

Povej mi zgodbe o ladjah velikih,
o kapitanih pogumnih in sanjah skrivnih.
In ko zvečer zaprem utrujene oči,
naj školjkica šepeta mi, ko morje že spi.

Školjkica tiha, skrivnostni svet,
v tebi odmeva oddaljen planet.
Kot droben zaklad iz globin morjá
skrivaš šepete, ki jih sliši le srce doma.

Tomaž Jevšenak