Ja, nekatere niti pare

Ne presenetijo več...

K O L O N A

Sv Peter stoji pred vrati, kjer je neskončna kolona, tako, kot vedno. »Grehi, grehi, grehi«, si misli Peter, počas mu je že vsega dost, postal je star in izmučen, pa tud že nekoliko naveličan je od svojega dela, tako se nekoč odloči , da povpraša Boga, kako je z tem in res enkrat se odloči in ko se snideta pri njem, ga žalostno vpraša: »Zakaj je pa pri meni vedno neskončna kolona?«, Bog ga pogleda in tudi ves žalosten odvrne: »Veš Peter, tako je blo in bo  na našmo svet, nobeden ni popoln.«; Peter to sliši in solza mu priteče na obraz in mu odvrne, »Hvala ti, sedaj vem zakaj delam« in se brez besed odpravi nazaj na svoje težavno delovno mesto.