Avantura se posmehne siroti,
a domačija lepote varuje resnico.
V zarjavel ključ je ujet
preporod misli.

Kaplja na zrcalu zaziblje čas,
in noga stopi
v čistejši korak.

Na hladen obraz se zariše nasmeh.
Solza izbrusi kristal,
v njem nastaja življenje —
zaupanje, ki zdrsne v iluzijo.

Srce se umakne.
Dih zakrije nemogoče.
Iz dna pobegne hlad
v vrelec blaženosti.

Temni oblaki zastrejo gozd,
luna razpre vrata,
in utrujene duše
tipajo bližino.

V deblu spi spomin,
listje prekrije misel,
a lepota kot bakla
vztraja.

Poraz poganja korenine žalosti,
beseda razbije mir,
in zora
tiho povrne občutek.

Valovanje razkroji tišino,
šum odpira domišljijo,
stopinje razkrivajo željo,
ki tli v sopari srca.

Metulj razpre jasnino.
Vera šepeta v rosi.

Divji konji zore
nosijo brezčasnost.

Začetek
ni točka

.
Je neumerljivost.    

Misha