Žabica
Žabica na listu spi,
veter tiho šumi,
oblak potuje čez nebo,
vse je mirno in lepo.
Majhna žabica zelena,
tiha, čista, skorajda svilena,
na lokvanju mirno čaka,
nožice v čisto vodo namaka.
Čof, čof, voda pljuska,
žabica se prestraši in zbeži,
čof, čof, smeh odmeva,
poletje v vodi zaživi.
Naenkrat – voda se predrami,
razposajena družba jo premami,
smeh odmeva naokrog,
v vodo zgrne gruča se otrok.
Vsi v pisanih kopalkah,
čof in čof po lužah,
voda šprica vsepovsod,
nihče ne ustavi teh dobrot.
Čof, čof, voda pljuska,
žabica se prestraši in zbeži,
čof, čof, smeh odmeva,
poletje v vodi zaživi.
Žabica se hitro skrije,
pod lokvanj se zavije,
otroci gredo počasi stran,
miren spet je ta poletni dan.
Nenavaden pesnik ste g. Tomaž. Ne premorete niti preprostega hvala. Pesem je pa zelo simpatična. Pozdrav!
v tej pesmi imate zahvalo: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/196836/inicijalke
Kje se vam pa nisem zahvalil, da vas sedaj to žuli? Mislil sem, da je dovolj, da pritisnem tole spodaj - všeč mi je. Nisem vedel, da vam moram še napisati Hvala.
Se vam globoko opravičujem, če sem ranil vaša čustva - ampak po horoskopu sem škorpijon in kot pravi v enem filmu I can't help it - it's in my nature.
Tomaž, Škorpijon ali Strelec, vsi smo na isti barki, zelo različni pa vseeno samo ljudje. Hvala je del osnove. Lep dan želim.
Pesem je zelo zanimiva, ker dajejo verzi tudi sproščujoč občutek poskakovanja žabice zalučenih kamenčkov. Čestitke za svežino igrivosti!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
