Purgatorij
Napeti lok in puščica zleti,
zadene misli, jih na pol razkolje,
v sebičnost in hvaležnost razdeli,
na črno in na belo bojno polje.
Ugašati pričela je svetilka,
ki je veselje iz oči pršila,
postajala vse manjša je brlivka
in skoraj bi v temo že ugasnila,
ker samožrtvovanje kakor plima
voda umazanih zalije veje,
kjer razcvetelost češenj v vetru kima
in v kalnost cvetne liste nosi, seje.
Očistim se zabredla v lastne vice,
ljubezen v pot mi sveti kot kresnice.
Marija, hvala, prav potuditi se je včasih treba, da vidiš te kresnice. :)
Irena, verjamem v to pot očiščenja ob prehodu vic v paradiž.
Hvala za to pot, mojstrica in čestitke.
Lp Caki
si mislila: očitno sem zabredla v lastne vice?
LP, mcv
Hvala ti, Caki.
Ni lahko očistiti se vseh človeških nepotrebnih hotenj :)
lpi
MCV :)
očistim se, prav to sem mislila, vezano na prejšnjo vsebino
lpi
Ampak dva povedka v eni povedi in to v dveh različnih časih - prvi v sedanjiku, drugi v pretekliku, vmes pa ni ločila. Ali je potem 'zabredla' mišljen kot pridevnik?
Lp, mcv
... prava hvaležnost ne vsebuje sebičnosti, ljubezen je vedno na belem polju. Vice so vseobča nuja, nebesa s kresnicami pa izbira za tistega, ki sprejema svetlobo.
svetla pesem, lep sonet. LP, Lidija
MCV, da tako je, zabredla je v tem primeru pridevnik. Čeprav o tem med pisanjem ne premišljujem. Pač tako pride :)
Hvala za poglabljanje.
lpi
Najlepša hvala, Lidija.
Kako dobro rečeno - Vice so vsesplošna nuja. In tam imaš izbiro.
Lpi
....razklane misli se ...vseeno...obrnejo v belo...tja na pot, kjer sveti kresnica...
Leeepa, draga Irenca!
Objem,
Majda
Čestitke k izbranki pomladi 2026 v formi z utemeljitvijo uredništva:
V sonetu se večna razcepljenost človeka med sebičnostjo in altruizmom, dobroto in brezbrižnostjo, torej med dobrim in slabim - postavi v obliko iskanja očiščenja skozi vero v ljubezen. Purgatorij ali vice, pa naj jih gledamo v religioznem smislu kot prostor pokore za slaba dejanja ali pa preko Dantejeve ideje v Božanski komediji, kjer niso kazen ampak proces preobrazbe, se v Ireninem sonetu spremenijo v stanje, ki je rešljivo, če le pustimo ljubezni, da nam razsvetli zasenčeno pot. Bogate prispodobe in zgovorni simboli iz realnega življenja so zelo močna stran soneta, ker so prepričljivi in oprijemljivi. Iskrivost izraza, popolne rime in metrika pa prispevajo k lahkotni izpeljavi soneta kljub zahtevni tematiki. Prava hvaležnost ne vsebuje sebičnosti, ljubezen je vedno na belem bojnem polju; vice so vseobča nuja, saj je v človeku tako dobro kot slabo. Prispodoba nebes s kresnicami je v zaključku pesmi vodilo za vse, ki verjamejo v ljubezen. (Lidija B)
Ljubo mi uredništvo,
najlepša hvala za izbor.
Lidiji pa še posebna zahvala za tako lepo utemeljitev.
Vse nas objemam, vas malo bolj :)
lpi
Komentiranje je zaprto!
