Krivda tistega dneva,
ne bo šla v pozabo.
Prav vse nas zadeva,
ker smo izbrali - Barabo.

A Boga smo izdali,
Ga vsi zapustili,
Od Njega zbežali,
in se razkropili.

V Njegovih očeh
pa ljubezen gori.
Pozabi naš greh
in vse odpusti.

Svoje trpljenje
Očetu daruje,
za naše življenje,
On sam se žrtvuje.

Ne glejmo več stran,
nič več ne bežimo.
Stopimo Mu v bran,
Ga ne zatajimo.

Saj s svojim trpljenjem,
in s smrtjo telesa;
po smrti z vstajenjem
- nam dal je Nebesa.

Katarina Ambrož