
zoperstaviš se
puščobi normalnosti
ker te življenje -
tisto polnokrvno -
vleče v performans
v soočanja
resničnega in namišljenega
si drzneš
stopiti skozi ogledalo
na drugo stran
pobegniti
v pravi cirkus
med klovne, maske
in vonj sladkorja
brez pomisli
ali se sploh lahko
zares vrneš
z maskami samozatajevanj
in bingljave negotovosti
brez modrosti
zavestno puščaš
za seboj
drobtine srca
scefrano nit
hrepenenja
in nekaj smeha,
ki se ti izmika
zelo, zelo dobro. spet bi ti povedal zgodbo o umetniku norcu.
kasneje je postal arhitekt. s svojo ekipico je naredil moža iz zlepljenih koruznih zrn, ga oblekel v obleko, posadili pa so ga na klop, na trgu petrovem v benetkah. nori golobi so navalili kot nori in mož je hitro izginjal. ko sem videl fotko, mi je bila videti smešna, danes mi je smešna domislica.
na diplomski izpit je prišel v fraku s frizuro v obliki ananasa. imel je dolge lase. tak miren, dobrodušen fant, kar je najlepši spomin.
njegovega sinčka, davida, sem opisal v več pesmih.
zgodovina. na to so me spomnile te drobtinice.
ni širokoustenje. umetnik je norc.
lp
Čestitke k pesmi z druge strani ....
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!