spoznal sem nekaj,
kar je dišalo po obljubah,
ampak okus je bil vedno kovinski.

besede so padale lahkotno,
kot prah na stvari,
ki jih nihče več ne uporablja.

koža je govorila glasneje kot razum,
in razum je hitro utihnil -
kot vedno.

nič se ni zlomilo na glas,
vse je samo počasi razpadlo,
brez drame, brez pomena.

in zdaj -
nekje med tišino in navado -
ostane vprašanje,
ki si ga nihče ne lasti.

Hors