Mama, Hvala
Hrapave in žuljave
so roke naše mame,
ob pogledu nanje
spomin obuja stare rane:
perila polno, kup otrok,
voda mrzla, par pridnih rok,
mati pere, pere dan in noč,
nihče ne vpraša, odkod ta moč.
Očke naše gledajo,
usta lačna čakajo:
mati krušno peč zakuri,
zamesi kruha, žgance kuha,
hišo počisti ... vsi dnevi so isti,
vsak večer je pravljica
otrokom lahka zibelka.
Vsako jutro zgodaj vstane,
vsako jutro iste rane,
iste roke naše mame.
»Mati čakaj, pusti roke,
tu balzam je zanje,
pomivalni, pralni stroj ti pere,
sesalec prah pobere,
vrli vnuk ti mleko, kruh prinese,
mati sedi, skuham kave,
zdaj so naše roke mlade,
zdaj bodo one imele rade!«
Mati več nič ne reče,
samo glede svoje roke,
v očeh nabira se spomin,
se utrne, a zastane,
vem, da čuti svoje skrite rane,
kot, da sanja nedoživete sanje.
»Mati ne joči, saj mi vemo –
v tvojih molitvah smo ponoči,
dnevi prehitro so odtekli,
mi pa tvojih rokam
niti hvala nismo rekli!«
Mama, hvala.
Zelo lepooo in ganljivo si počastil praznik
... in svojo mamo, spoštovani Caki.
Lp, Marija
O, te naše, že rajnke mame, nam starejšim mladincem se v spominu prikazujejo v vsem svojem veličastju ... Lepo si ubesedil, Caki, to njihovo nesebično razdajanje sebe, dobroto, skrb ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
.jpg "Nada")
Ganljivo ... a zdaj se vendarle začenjajo drugačni časi; a ne povsod.
Poet Sašo, hvala za postanek in lep komentar.
Lep pozdrav, Caki
Nada, hvala. Res je, že nekaj decenij ni več tako, kot je bilo.
Vse Dobro želim, Caki
Caki dober večer
Lepo si napisal pesem
O mami. Žuljave, delavne
Roke, ki delajo vse dneve.
Zelo lepo.
Lp,Irena
RAjko, me veseli tvoja vživeta misel.
Lp, Caki
Irena, prisrčna hvala za dotik in spoznanje, da je lik mame zaznamovan v vsakemu od nas.
Lp, Caki
R.I.P.
Prehitro je prišla Njena ura 12 in 11 minut 1. aprila 2026 in tisto zvonjenje telefona z neprijetno novico, katere nikoli nihče noče in ne želi slišati ...
Mama, Hvala.
Komentiranje je zaprto!