
Živiš v stalnem samozanikanju, ker užitek ni ljubezen (in nikoli ne bo).
Navadni Zemljan,
ki je zgolj STRANSKI PRODUKT družbe,
slučajna napaka stopicanja v razvoju (nejasne inteligence)
potrebuje veliko ponovnih rojstev,
ki sledijo lastnemu minevanju (zaradi ločenosti od celote),
torej telesa, in njegovemu smešnemu prizadevanju,
da bi iz dveh delčkov sestavil nekaj veličastnega,
pri čemer izvzame trilijone drugih delčkov vesolja.
kaj je več, vesolje, ali človek, ki te posluša in razume. ja, stranski produkt, ampak ne v celoti. ne vem, če me je dobro deliti na zahodno kurbo in vzhodno devico.
mej se.
a propos, tisti na turinskem prtu, ni moj obraz. misliš, da se bo natezanje kdaj nehalo?
med resnično in mavrično duhovnostjo, med križem in puhlostjo, to iskanje materialnega dokaza za obstoj duha, med malim plavim bogom s puščico in lokom, ki svetuje odreci se usmiljenju, v neskončnost. dovolj bi bilo, radi se imejte, pa se nimamo. now what.
noben bog ali buda ni zatrpal brezna pohlepa. zakaj ga pripisovati zahodu, užitku itn. ali ni vse slepilo, ali nisi še bog. ostajamo pri imenih za boga. izognemo se tistemu, strašni. in nihče se več ne odpove svojemu tesli.
mi smo raja, Rajko. tam ga išči.
lp
miko,
morda nisi opazil, da tokrat nisem predalčkal na vzhod in/ali zahod
užitek ni ljubezen, ponovim, in kaj morem, če je razvidno iz letala (vesolja), da en del sveta pridaja užitku večjo vrednost kakor osvoboditvi (odrešenju); nobena relikvija in noben obred ne pripomore nič, če iskalec nima ene same želje, ki je tako goreča, da vse ostale zgorijo v žaru hrepenenja po Njem
bliža se trenutek, ko boš pritrdil temu
čas je edini faktor razlike med vsemi potniki na "vesoljski ladji tega planeta"; nekateri se izkrcajo ali vkrcajo
malo prej, drugi malo kasneje
Tečaj o čudežih
Komentiranje je zaprto!