Tak bi zase nekaj rad,
tak le k sebi grabi.
Tak želi si le nagrad,
tak te v zanko vabi.

Tak po rami te treplja,
se cedi, ko hvali.
Kaj vse to zares velja,
smo že vsi spoznali!

Tak se rad ti prilizuje,
pravi ti: prijatelj.
A nato že poveljuje,
kot da je ravnatelj.

Tak si reče: Plemeniti,
češ, le dobro hoče!
Kaj je res, se trudi skriti,
da kaj vprašaš, noče.

Takega zapusti, teci,
ker te vidi le kot slugo.
Tam od daleč pa mu reci:
Najdi si vlačugo! 

Katarina Ambrož