Ura veličastja

je vesela

za obesit se.

Za kliše

me lahko zdrobiš

kot stekleni biser,

me stopiš

kot kocko sladkorja

v vroči kavi,

brez cigarete

za mir.

Mir na gugalnici,

kjer se gunca

poezija

od bolezni do zdravja:

kot pramen jutra

na rjuhi,

črne misli

in kraval za kajlo.

Kot drobec iz kolaža

za reči,

ki pridejo same

od sebe.

Rogovilasta Niki,

samo malo utrujena,

utrujena od slepila

in odtenkov spomina.

Za previdnost:

intermezzo z elektrošokom

med oskubljenimi sanjači

in prismodami.

V sladkem letu

te kali

milina valov,

trpkost citrusov

in lavande -

za tiste reči,

ki pridejo same

od sebe.

V strahu pa -

previdno in pridno,

noži, klešče in škarje

pod blazino,

za rezanje vsega

možnega.

Ura zveličanja

iz ogledala trešči

incest.

fionapanmor