spomnim se one od dostojevskega, če bi vsi vse vsem odpustili, bi takoj zavladal raj na zemlji.

toda, krivice se dogajajo naprej. svet je bik, ki ne more več pripogniti svojega tilnika, je rekla prijateljica.

in kaj bi bilo, če bi se to kolo karme zaustavilo. ali življenje potrebuje vse to. rablja in žrtev. kazni za majhne, nekaznovanost, za velike in (ne več tako) skrite. še vedno vidimo samo barve, nacije, vere in ne brezbarvnega oderuha, ki se morda več niti ne vidi v ogledalu. sistem.

človek se mi zdi apatičen. da bi premagal sram, naredim še večjo nesramnost.

čovek je uvek na gubitku.

pozdrav, ob tej lepi pesmi,

m.

čak i sportaši, za koje svi verujemo, da žive punim životom, i z te perspektive, samo su galjoti svojih sponzora, slični konjima i psima u tajnim kladionicama. ipak, zbog toga čovek ne treba i ne sme da stane.

ali ostaje, panem et circenzes. i opijenost onih koji veruju, da poseduju moč.

बहुत ही भावनाओं से भरी हुई।
एक सुंदर कवि की एक सुंदर कविता।

Hvala Miko za iscrpen in pomemben komentar

Lp

Ljubi

Hvala Rajko iako ne razumijem

Lp

Ljubi

Ko se vse okoli nas neprestano spreminja, se moramo vedno znova osredotočiti na sebe, včasih tudi v iskanju pobeglih sanj, da se v nas ne poruši ravnovesje! Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.

hvala Milan, me veseli da ti je všeč

lp

Ljubi