Ko ti je
duh prvič odprl
oči

si se znašel v reki
sanj, ki ni naletavala
spomine

ampak kozmični
trip, ki je segel
do tebe in zalučal

zavest v tolmune,
kjer se je
jaz skrčil ob

udarcu akaše
v nekaj milnato
prozornega

kot mehurček,
ki se razpoči
ob trku s svetovi

in sanja z odprtimi
očmi, da je vse
gosta tkanina

svetlobe in teme
v katero smo
oblečeni kot v

nekakšni nevidni
gledališki
uprizoritvi,

otroci se igrajo,
da vladajo svetu,
odrasli, da vodijo

svoje življenje -
božanska
komedija,

ki traja kot
dolg pomežik
sončne deve

in se nato spremeni
v prah snovi,
ki prekrije obliko -

Tagore je štekal,
Šekspir tudi -

Iz iste smo snovi
kot sanje,

ko se igramo na
obalah življenja.

En Ris