
Zadrhti ti zgornja ustnica
in v podplatih ti brli neon.
Tvoje žile so iz silne platine,
v njih se rojeva magma sveta.
Dišeč po olju rožmarina sežeš po
šepetu dlani z utripanjem flamenka,
kastanjete zašklepetajo leseni klap klap,
titiri klap ... puščavski ogenj si, ki použiva vesolje;
Kličeš opojne dojke plameneče plesalke svetov -njo, ki je andaluzijski črni biser.
Njeni lasje te očarajo, med ritmom ovijejo
kot ebenovinaste liane v noči vzdihov,
kjer je krvava luna priča zrušitve starih ljubezni,
v novo, svežo kri ljubljenja, ki se zdi
uročena s temno materijo.
Atomi te črnine plešejo božanski Šakti v zvezdnem krilu in jo žgečkajo v nedrjih.
Šivini gležnji cingljajo, pesem iz njegovih ust je hipnoza nirvane.
Blue sky for land sun. So far so good.
Felix Orion.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Kamena Strela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!