NOROST, KI NI POZABLJENA
Se spominjaš tistih dnevov,
ko sva razbijala vinske steklenice
in kadila cigarete,
kot da je bil svet narejen samo za naju.
Ko sva tulila sredi mesta,
medtem ko so ljudje spali
in sva punkovsko kitaro
razbila ob beton stopnic
pred disko klubom,
kot da je bila noč najina priča.
Se spominjaš, kako sva,
metalca z dolgimi lasmi
in v spranih jeans jaknah,
skakala v luči reflektorjev,
prepričana, da naju
ne more ustaviti prav nič.
Se spominjaš tistih noči,
ko je bil rock and roll vera,
disco greh,
heavy metal molitev,
punk pa edina resnica,
ki sva ji slepo verjela.
Zdaj je vsa ta norost
v nabiralniku spominov.
A če prisluhnem,
še vedno slišim nekoga kričati
We will, we will rock you
ponoči na ulici,
po kateri sva hodila
nesmrtna.
Norost še vedno brni v ritmu,
ki ga ne more utišati niti čas -
rock, metal in punk
še od-me-va-jo na-prej.
jaz sem celo queene preziral kot disco. delili smo se na rokerje in šminkerje, pankerji so pa prodrli bolj na alter sceni. v diskoteki smo imeli deljene dneve. vseeno sem najrajši imel "stiskavce".
ja, za to se je živelo.
lepo, da si spomnil.
lp,
m.
kot predšolski otrok sem poslušal od avsenikov do braće Bajić, ko sem začel hoditi v šolo pa Pepel in kri, Neco Falk, ProArte, Mišo Kovača, Nove Fosile in nekatere tuje glasbene skupine, ki se jih trenutno ne spomnem, nekje od petega razreda pa do srednje od Beatlesov pa do disco izvajalcev kot so bili Otawan, Boney M in ostali, po odsluženju vojaškega roka pa sem začel poslušati Suzy Quatro, Status Quo, itd, nato metalce Iron Maiden, Metalika, AC / DC, v osemdesetih letih pa Pankrte, Pekinšku patku in tuje pank skupine kot so Sexpistols. Vdevedesetih letih sem se umiril in se poročil, od tedaj poslušam vse po vprek od narodnjakov, zabavnjakov, tu pa tam pa še tudi glasbo moje mladosti.
ostajam roker, čeprav mi tudi šaban seže do srca, pa toše, itn. pa neca, ana, elda, vse kar si naštel.
lp
tudi sam ostajam nekako roker, ljubitej tujih rock skupin in ex-yu rock skupin kot so Divlje jagode, Parni Valjak, Prljavo Kazališče, Leb i so, Buldožerji, itd, zanimivo pa je to, da nikoli nisem bil ljubitelj Bjeloga dugmeta in Šank rocka ( oziroma nisem kupoval njihovih plošč, kaset in CD-jev), čeprav so nekateri člani Šank rock bili moji prijatelji, Matjaž Jelen, Cveto Polak in prvi njihov kitarist Zvone Hranjec. Ko že omenjaš Marjano Držaj se strinjam, da v mojem otroštvu ni šlo brez nje in tudi brez pesmi Palomablanka.
Odlično. Za tako močno pesem, pa se mi zdi zaključek precej bled, kljub temu, da morda želi nakazati prav "bledost" življenja v današnjosti ...
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala za komentar, ki me je prepričal, da naj premislim. Zaključek sem preoblikoval in sem mnenja, da je zdaj pesem bolje zaključena. Vesel bom tvojega ponovnega pogleda v pesem in tvojega odgovora.
Lp Ramiz V. - Žiga Lev
Ja, zdi se zelo dobra nova dimenzija!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
