ZALIZANA
Prebujajo se v meni.
Vidim oči, ki gorijo
in se bližajo z lajanjem.
Grozečeje je,
a ni me strah.
Niti ko začnejo trgati meso,
ko čekane zasajajo v kosti
in ližejo kri z grobimi jeziki.
Vdana neizbežnost
ima okuse domačnosti.
Če tropa dolgo ni,
ga že pogrešam.
Ne vem,
ali so psi, kojoti, mogoče volkovi.
Ko imajo dovolj, me pustijo.
Tečem za njihovim vonjem
v noč, ki me zaliže.
Osupnut čarolijom stvaranja! Jedan moj dvojnik brzo progovori - tako se stvara poezija.
lpm
Tečem za njihovim vonjem
v noč, ki me zaliže.
Izvrstna pesem *-*
Ena od nočnih, ki se je kar izlila - dobro, da preplavlja bregove, pozdrave nada
Morda podzavest, morda fantazija, sanje ... vsekakor odlična pesem!
Lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 01. 03. 2026 ob 08:40
- Prebrano 144 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.42